Buška

Kot sem vam že obljubila se selimo na nov naslov Buška in Lizika. Tudi ta bo namenjen predvsem moji sestrici, meni in dogodivščinam, ki jih bomo doživeli.

Tako. Ker se bo naša družina vsak čas povečala, na tem naslovu pa zmanjkuje prostora, sem odprla nov blog. Naslov vam sporočim naknadno, ko bodo pripravljene prve objave.

Trenutno potekajo velike priprave na prihod našega novega družinskega člana. Vsi jo že nestrpno pričakujemo, najbolj pa seveda mamica.

Hvala lepa vsem za prebrane objave in se beremo naprej na novem naslovu.

papa vaša Buška

13.6. je bil v Ljubljani pravi praznik za otroke. V Tivoliju se je odvijal 3. Lunin festival. Da bi bilo še bolj veselo, sta na festival prišli tudi Ana in mamica Tjaša. Ogledali smo si kar nekaj festivala. Veselo je bilo na glavnem odru, kjer nas je zabavala Mačja godba, najlepše pa na Plaži ob vodnjaku. Mamica je bila sicer proti, ampak sva jo z očijem prelisičila in sem se vseeno okopala v vodnjaku. Čofotanje po vodi je res najlepše. V vodi pa nisem bila sama. Družbo sta mi delala tudi Svit in Jon.
Po vseh aktivnostih smo si privoščili pizzo in sladoled. Na koncu pa še spuščanje po toboganu dokler me ni premagal spanec in sem kar v vozičku zaspala.

V nedeljo pa smo si privoščili malo počitka in naredili otvoritev bazena na balkonu. Temperature so bile ravno prave za čofotanje in špricanje očija in mamice.

Po vseh napornih dneh pospravljanja in zlaganja perila v omare smo si privoščili tudi prosto nedeljo. S Tomažem in Tino smo se odpravili v Radence na obisk k stari mami Pepci, za tem pa smo se skočili še ohladit v Moravske toplice. 

Ker vročina v naslednjih dneh ni popustila mi je oči napihnil tudi moj bazen, vendar sem ostala kar lepo na suhem v stanovanju in se sladkala ssvežimi jagodami.
Zgodil se je tudi finale lige prvakov med Barcelono in Manchester United. Temu primerno sem se tudi uredila in z navijanjem pomagala k zasluženi zmagi Barceloni.

Ker je mami doma, sva se odpravili na obisk na Rečico. Po dolgem času sem spet videla Jana, Izo in Ano. V njihovi družbi mi nikoli ni dolgčas. Več nas je, večje lumparije lahko počnemo.
 

V vrtcu smo imeli nastop ob zaključku šolskega leta. 3/4 nastopa sem presedela pri očiju v naročju, potem pa sem se razživela in pokazala kaj vse znam.
 

Imela sem tudi zdravniški pregled. Sem zdrava, dobro zarvita punčka. Na slikici sem morala pokazati določene živali. S sestro se nikakor nisva ujeli, ker me je ves čas spraševala kje je muca. Po parih vprašanjih pa sem ji le povedala, da na sliki ni muca ampak tiger. Ne vem kako ona tega ne loči.

Vse je sestavljeno, zdaj samo še počistimo in zložimo notri oblekice!

Kar kmalu po počitnicah so se začeli vroči dnevi. Poskusimo jih preživeti kar se le da zanimivo. Za mamico je to bolj naporno, ampak pravi, da bo tudi tega kmalu konec. Še dober mesec in pol pa bomo zibali dojenčka.

Spet smo bili v živalskem vrtu, kjer je seveda najbolj zanimivo otroško igrišče. Tam so bili tudi Gal, Maja in Gašper, tako da smo vsi imeli družbo. Nama z Galom so privoščili celo sladoled. Je kar pasalo malo osvežitve.
 

V nedeljo smo se odpeljali na zbiljsko jezero. Najprej smo se zaigrali na igrišču, potem smo prešteli vse labode na jezeru, potem pa sem odkrila še eno igralnico in sem se zaigrala v njej.
   

V torek pa je nastopil dan, ki smo ga vsi zelo težko pričakovali. Mojstri so nam pripeljali omare in jih začeli sestavljati. Danes manjkajo samo še vrata in ta pisani del predalov. Jaz sem si dobro ogledala vse omare in jih tudi stestirala. Vsi skupaj že komaj čakamo da bo ta projekt zaključen in se bodo lahko začele priprave na dojenčka.

Glede na to, da sem zdaj že res velika punca in da imam svojo ta veliko posteljo je bil že čas, da prespim noč v njej. Prvo noč sem zdržala do treh zjutraj. Do kdaj bom pa danes, sporočim naslednjič.

Gradbena in pleskarska dela v stanovanju se še vedno nadaljujejo, sva z mamico spet šle počitnikovat na Rečico, oči pa je bil spet najbolj priden.

Tako, končno lahko napišem tudi to, da imam 2 nova zobka. Spodnji dve trojki sta le pokukali na plano.

Na Rečici ni nič novega, cel vikend mi je delal družbo Jan in marsikaj me je naučil. Poskusila sem celo plezati po drogu, vendar mi še ne gre tako dobro kot njemu. Super je bilo, ker smo lahko bili cel dan zunaj in dirkali po dvorišču.

Oči je bil doma zelo priden. Do konca mi je opremil posteljo, prepleskal je hodnik, kopalnico in spalnico. Zdaj pa res manjkajo samo še omare in vrata in domek bo kot nov. Ko sva se z mami v nedeljo zvečer vrnili domov, sem morala takoj sprobati mojo novo posteljo. Počutje je krasno, vendar je padla še odločitev, da dokupimo višjo zaščitno ograjico, da slučajno kam ne pobegnem.

Kot je bil super vikend je bila noč ravno nasprotno. Pomoči me je kuhalo, zato sva z mami ostali kar doma. Zakaj imam povišano temperaturo še nismo ugotovili (mami sumi na zobe), upam pa, da kmalu mine.

… pa smo tudi mi. Popoldan je gospod mizar pripeljal mojo novo sobico. Komaj sem čakala, da jo z očijem sestavita. Ima tri zelo velike predale za igrače, na drugi strani 4 velike predale, na sredini pa prostor za vse ostalo. Barve je tudi takšne kot mora biti. Skratka nam je vsem zelo všeč. Zdaj dobim še vzmetnico, babi Pavla mi bo naredila posteljnino in potem bom lahko spala v svoji novi veliki postelji.

Še enkrat pa se moram najlepše zahvaliti tetici Ajdi, Petru, Ariani in Nini za vse to.

Počitnice smo začeli s praznenjem omar, pakiranjem in nato še s podiranjem omar in vrat v moji sobi in spalnici. Le zakaj?! Nekaj mesecev nazaj smo se odločili, da bomo prenovili splanico in mojo sobico. Počasi se je res potrebno pripraviti tudi na prihod novega družinskega člana.
Tako sva z mami izkoristili deževne dni in sva pakirali in pospravljali. Bila je zelo vesela, ker sem ji jaz tako pridno pomagala. Pobrisala sem ves prah, po stenah, po tleh, na mizi, pod čevlji, presortirala sem ji še nekaj perila in tukaj se je moje delo končalo. Oči pa je razbijal in podiral. Tako smo ostali brez vseh omar in vrat.

V četrtek popoldan je na težko pričakovani obisk prišla tudi Cvetka iz Amerike. Prišla je z veliko vrečko in v njej so bile same lepe Gap-ove oblekice zame in za mamico. Tudi mi smo ji podarili eno malenkost, da bo imela spomin na nas.

V petek zjutraj pa naju je prišel iskat dedi Andrej in odpeljal na Rečico. Ker je imel oči še veliko gradbenega dela, je bila to najboljša rešitev. Midve z mami sva uživali na Rečici, oči pa je lahko v miru delal in urejal naš domek. Seveda ni šlo brez rednega poročanja. Če ni sam poslal kakšno slikico, pa ga je mami opomnila, da nas le zanima kako mu gre. V soboto pozno zvečer je poslal zadnjo slikico po končanem delu. Kar nismo se mogli načuditi, kako lepo je uredil mojo sobico.
 
V nedeljo pa se nam je pridružil na Rečici in bila sem ga zelo vesela. Takoj sem mu skočila v naročje in za nekaj časa sem bila samo njegova.

V soboto je svoj 2. rojstni dan praznovala moja prijateljica Ana. Imeli smo piknik na igrišču. Z otroci smo se igrali, jedli čevapčiče, torto in grozdje. Dobro je bilo in fino smo se zabavali.
 

Dnevi in tedni šibajo kot za stavo.

Ker sem velika oboževalka avtobusov, smo se v soboto odpravili v mesto kar z njim. Bilo je kot v filmu, najprej smo tekli, da smo ga ulovili, potem je voznik zelo na hitro speljal, da nas je kar malo zaneslo. Vožnja je bila kratka in razburljiva. Najprej sem sama sedela na svojem sedežu, ampak ker sem še premajhna nisem nič videla skozi okno me je vzel oči v naročje. Pa tudi bolj varno sem se počutila.

Sončne dvene preživljamo veliko na igriščih. Še vedno sva s kuniganom (beri tobogan) najboljša prijatelja, pa tudi lopatka, grablice in kanglica mi postajata zelo všeč. Če je dober pesek se lahko naredijo odlične potičke. Oči je pravi mojster potičk.

Spet je čas počitnic in pri nas doma se na veliko renovira stanovanje. Zaradi tega smo si privoščili samo krajše obiske različnih krajev.
V nedeljo smo šli v živalski vrt. Končno sem lahko tudi v živo vidla opice. Sicer pa so mi najbolj všeč žirafe, morski levi, zebre in medvedi. Prav uživala sem, ko sem jih opazovala pri zganjanju vragolij.
V ponedeljek pa smo se odpravili kar do Volčjega potoka na razstavo tulipanov. Saj so res lepi, ampak mene je boj zanimalo otroško igrišče, kjer sem si spet lahko dala duška na kuniganih, gusarski ladji in celo v peskovniku. Res je super, kadar smo vsi skupaj in se lahko brezskrbno igramo, uživamo in ni potrebno nikamor hiteti. Na poti domov smo se zapeljali še do mizarja, ki mi posteljo. Postelja je bila sestavljena, pobarvana željenih barv in prav nestrpno čaka, da jo preselijo v mojo sobico.